SCRIPTURAE PRIMUM ET SOLUM
Povezave (v modri barvi) v izbranem jeziku vas usmerijo v drug članek, napisan v istem jeziku. Povezave (v modri barvi) napisane v angleščini, usmerite v članek v angleščini. V tem primeru lahko izbirate med tremi drugimi jeziki: španščino, portugalščino in francoščino.
Praznovanje spomina na smrt Jezusa Kristusa
"Kristus, naša pasha, je namreč že bil žrtvovan"
(1. Korinčanom 5:7)
Obhajanje spomina na smrt Jezusa Kristusa bo v Četrtek, 10. april 2025, po sončnem zahodu
(po nova luna »astronomskega«)
Odprto pismo krščanski kongregaciji Jehovovih prič
Dragi bratje in sestre v Kristusu,
Kristjani, ki upajo na večno življenje na zemlji, morajo spoštovati Kristusovo zapoved, naj jedo nekvašen kruh in pijejo iz keliha med spominom na njegovo žrtveno smrt
(Janez 6:48-58)
Ko se bliža datum spomina na Kristusovo smrt, je pomembno, da upoštevamo Kristusovo zapoved glede tega, kar simbolizira njegovo žrtev, namreč njegovo telo in njegovo kri, ki ju simbolizirata nekvašen kruh in kozarec vina. Ob neki priložnosti je Jezus Kristus, ko je govoril o mani, ki je padla iz nebes, rekel: "Jezus pa jim je rekel: "Zagotavljam vam: če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, ne boste dobili življenja. Kdor se hrani z mojim mesom in pije mojo kri, bo dobil večno življenje in jaz ga bom poslednji dan obudil"" (Janez 6:48-58). Nekateri bi trdili, da teh besed ni izrekel kot del tega, kar bi postalo obeležje njegove smrti. Ta argument nikakor ne razveljavlja obveznosti jesti tistega, kar simbolizira njegovo meso in kri, namreč nekvašenega kruha in čaše vina.
Če za trenutek priznamo, da obstaja razlika med temi izjavami in praznovanjem spomina, potem se je treba sklicevati na njegov model, praznovanje pashe ("Kristus, naša pasha, je bil žrtvovan" 1 Korinčanom 5:7; Hebrejcem 10:1). Kdo naj bi praznoval pasho? Samo obrezani (2 Mojzesova 12:48). 2. Mojzesova 12:48 kaže, da so lahko celo tuji prebivalci sodelovali pri pashi, pod pogojem, da so bili obrezani. Udeležba pri pashi za tujca ni bila neobvezna (glej vrstico 49): "Če med vami živi kakšen tujec, naj tudi on pripravi pashalno žrtev Jehovu. Pripravi naj jo po odredbah glede pashe in po predpisanem postopku, ki velja zanjo. Za vse vas, tako za tujca kot za domačina, naj velja ista odredba" (4. Mojzesova 9:14). "Za vas, ki ste del izraelske občine, in za tujca, ki živi med vami, velja ista odredba. To je trajna odredba za vas in vaše potomce. Pred Jehovom ste vi in tujci enaki" (4. Mojzesova 15 :15). Udeležba na pashi je bila bistvena obveznost in Bog Jehova v zvezi s tem praznovanjem ni delal razlik med Izraelci in tujimi prebivalci.
Zakaj vztrajati pri dejstvu, da je bil tuji prebivalec dolžan praznovati pasho? Kajti glavni argument tistih, ki prepovedujejo sodelovanje pri simbolih, zvestim kristjanom, ki imajo zemeljsko upanje, je, da niso del "nove zaveze" in niso niti del duhovnega Izraela. Toda po vzoru pashe bi lahko Ne-Izraelci praznovali pasho ... Kaj predstavlja duhovni pomen obrezovanja? Poslušnost Bogu (5. Mojzesova 10:16; Rimljanom 2:25-29). Duhovna neobreza predstavlja neposlušnost Bogu in Kristusu (Apostolska dela 7:51-53). Odgovor je podroben spodaj.
Je sodelovanje pri kruhu in čaši vina odvisno od nebeškega ali zemeljskega upanja? Če ta dva upanja na splošno dokažemo z branjem vseh izjav Kristusa, apostolov in celo njihovih sodobnikov, ugotovimo, da nista dogmatizirana ali neposredno omenjena v Svetem pismu. Na primer, Jezus Kristus je pogosto govoril o večnem življenju, ne da bi razlikoval med nebeškim in zemeljskim upanjem (Matej 19:16,29; 25:46; Marko 10:17,30; Janez 3:15,16, 36; 4:14, 35;5:24,28,29 (ko govori o vstajenju, niti ne omeni, da bo zemeljsko (čeprav bo)), 39;6:27,40, 47,54 (obstaja veliko drugih omemb kjer Jezus Kristus ne razlikuje med večnim življenjem v nebesih ali na zemlji)). Zato teh dveh upov ne smemo "dogmatizirati" in ne delati razlik med kristjani v okviru obhajanja spomina. In seveda, podrediti ti dve upi, udeležbi pri uživanju kruha in čaše vina, nima prav nobene svetopisemske podlage.
Nazadnje, v kontekstu Janeza 10, reči, da bodo kristjani z zemeljskim upanjem "druge ovce", ne del nove zaveze, je popolnoma izven konteksta celotnega tega istega poglavja. Ko boste brali članek (spodaj), "Druga ovca", ki skrbno preučuje kontekst in ponazoritve Kristusa v Janezu 10, boste spoznali, da ne govori o zavezah, ampak o identiteti pravega mesije. "Druge ovce" so nejudovski kristjani. V Janezu 10 in 1 Korinčanom 11 ni svetopisemske prepovedi, da bi zvesti kristjani, ki upajo na večno življenje na zemlji in imajo duhovno obrezano srce, uživali kruh in čašo spominskega vina.
Kar zadeva izračun datuma komemoracije, je pred resolucijo, napisano v Stražnem stolpu z dne 1. februarja 1976 (angleška izdaja (stran 72)), datum 14. nisana temeljil na "astronomski novi luni". Ni temeljil na prvem polmesecu, vidnem v Jeruzalemu. V nadaljevanju vam je na podlagi podrobne razlage Psalmov 81:1-3 pojasnjeno, zakaj je astronomska nova luna bolj v skladu s svetopisemskim koledarjem. Poleg tega je iz članka Stražnega stolpa razvidno, da nova sprejeta metoda nima univerzalne vrednosti, se pravi, da jo je treba opazovati samo v Jeruzalemu, medtem ko je astronomska nova luna uporabna za vseh pet celin na hkrati pa ima univerzalno vrednost. Zato je datum, omenjen na začetku tega članka (temelji na astronomski luni), dva dni pred izračunom, ki ga krščanska kongregacija Jehovovih prič hrani od leta 1976. Bratsko v Kristusu.
***
Biblijska metoda za določitev datuma praznovanja spomina na smrt Jezusa Kristusa je enaka tistemu iz pashe v Bibliji. 14. Nisan (mesec svetopisemskega koledarja), štirinajsti dan od »nove lune« (ki je prvi dan meseca Nisana): "Nekvašene kruhke jejte od večera štirinajstega dne prvega meseca pa do večera enaindvajsetega dne istega meseca" (2. Mojzesova 12:18). "Večer" ustreza začetku 14. Nisana. V Svetem pismu se dan začne po sončnem zahodu, "večer" ("In bil je večer in bilo je jutro, prvi dan" (1. Mojzesova 1:5)). To pomeni, da ko lunarna astronomska miza 8. aprila omenja "polno luno" ali "novo luno" 23. aprila, je to obdobje med obema večeroma 7. aprila in 22. aprila po sončnem zahodu in pred sončnim vzhodom zjutraj 8. in 23. aprila, ko se luna spremeni (http://pgj.pagesperso-orange.fr/calendar.htm (v francoščini)).
Psalm 81:1-3 (Biblija) nam omogoča, da razumemo, da je prvi dan "nove lune" popolno izginotje lune: "Ob novi luni slišite rog, ob polni luni , za dan najinega praznika ". Na podlagi tega izračuna bo spomin na smrt Jezusa Kristusa v Nedelja, 2. april 2023, po sončnem zahodu.
To besedilo (Psalmi 81:1–3) poetično omenja »novo luno« od datuma 1. Ethanim (Tishri), ko je bil rog pihan (4. Mojzesova 10:10; 29:1). Omenja "polno luno" 15 Ethanim (Tishri), čas veselega "praznika" (glej verze 1,2 in 5. Mojzesova 16:15). Na podlagi lunarne astronomske tabele je opazovanje naslednje: Ko upoštevamo, da je nova luna njeno popolno izginotje (brez polmeseca), je v vseh primerih petnajsti dan luninega meseca v obdobju prve opazovalne "polne lune" ali astronomske "polne lune". Če velja, da je nova luna opazovanje prve polmeseca (kot prvi dan v mesecu), v večini primerov prva opazna polna luna in astronomska polna luna ustrezata noči od 12., 13. ali 14. v mesecu, redkeje pa od 15. v mesecu. To pomeni, da v tem primeru Luna 15. v mesecu skoraj v vseh primerih začne svojo fazo spuščanja (ni več polna luna)... Posledično prvi dan v mesecu , kot nova luna, popolno izginotje lune (in ne pojavljanje prve polmeseca), po Bibliji (Psalm 81:1-3).
Druga ovca
"Imam pa še druge ovce, ki niso iz te staje. Tudi te moram pripeljati in bodo poslušale moj glas ter bodo ena čreda z enim pastirjem"
(Janez 10:16)
Pozorno branje Janezovega evangelija 10:1–16 razkrije, da je osrednja tema identifikacija Mesije kot pravega pastirja za njegove učence, ovce.
V Janezovem evangeliju 10:1 in Janezu 10:16 je zapisano: "Povem vam: kdor ne vstopi v ovčjo stajo skozi vrata, ampak spleza noter kje drugje, je tat. (... ) Imam pa še druge ovce, ki niso iz te staje. Tudi te moram pripeljati in bodo poslušale moj glas ter bodo ena čreda z enim pastirjem". Ta »ograda« predstavlja ozemlje, kjer je Jezus Kristus pridigal, Izraelski narod, v kontekstu Mojzesove postave: "Teh 12 je Jezus poslal in jim dal naslednja navodila: "Ne hodite k ljudem iz drugih narodov in ne vstopajte v nobeno samaríjsko mesto, ampak hodite raje k Izraelcem, ki so kakor izgubljene ovce"" (Matej 10,5.6). "On pa je rekel: "Poslan sem bil samo k Izraelcem, ki so kakor izgubljene ovce'" (Matej 15:24).
V Janezovem evangeliju 10:1-6 je zapisano, da se je Jezus Kristus prikazal pred vrati ograde. To se je zgodilo ob njegovem krstu. "Vratnik" je bil Janez Krstnik (Matej 3:13). Janez Krstnik mu je s krstom Jezusa, ki je postal Kristus, odprl vrata in pričeval, da je Jezus Kristus in Božje Jagnje: "Naslednji dan je Janez zagledal Jezusa, da prihaja k njemu, in je rekel: "Glejte, Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta!"" (Janez 1:29–36).
V Janezu 10:7-15, medtem ko ostaja na isti mesijanski temi, Jezus Kristus uporablja drugo ponazoritev, tako da sebe označi kot "Vrata", edino mesto dostopa na enak način kot Janez 14:6: "Jezus mu je odgovoril: "Jaz sem pot in resnica in življenje. Nihče ne more priti k Očetu drugače kakor po meni". Glavna tema teme je vedno Jezus Kristus kot Mesija. Iz 9. verza istega odlomka (drugič spremeni ilustracijo) se označuje za pastirja, ki pase svoje ovce tako, da jih naredi vstopi v ali ven. Poučevanje je osredotočeno nanj in na način, kako mora skrbeti za svoje ovce. Jezus Kristus se označuje za odličnega pastirja, ki bo dal svoje življenje za svoje učence in ki ljubi svoje ovce (za razliko od plačanega pastirja, ki ne bo tvegal svojega življenja za ovce, ki mu ne pripadajo). Spet je v središču Kristusovega nauka on sam kot pastir, ki se bo žrtvoval za svoje ovce (Matej 20:28).
Janez 10:16-18: "Imam pa še druge ovce, ki niso iz te staje. Tudi te moram pripeljati in bodo poslušale moj glas ter bodo ena čreda z enim pastirjem. Oče me ljubi zato, ker se odrekam svojemu življenju, da bi ga spet dobil. Nihče mi ga ni vzel, ampak se mu odrekam sam od sebe. Imam pravico, da se mu odrečem, in imam pravico, da ga spet dobim. Zapoved glede tega sem dobil od svojega Očeta".
Z branjem teh verzov ob upoštevanju konteksta prejšnjih verzov Jezus Kristus oznanja takratno revolucionarno idejo, da bi svoje življenje žrtvoval ne le v korist svojih judovskih učencev, ampak tudi v korist nejudov. Dokaz je ta, da je zadnja zapoved, ki jo daje svojim učencem v zvezi z oznanjevanjem, naslednja: "Toda ko bo na vas začel delovati sveti duh, boste dobili moč in pričevali boste o meni v Jeruzalemu, po vsej Judeji in Samaríji ter do skrajnega konca zemlje" (Apostolska dela 1:8). Natanko ob Kornelijevem krstu se bodo začele uresničevati Kristusove besede v Janezu 10:16 (Glej zgodovinsko poročilo Apostolskih del 10. poglavje).
Tako se »druge ovce« iz Janeza 10:16 nanašajo na nejudovske kristjane v mesu. V Janezu 10:16-18 opisuje enotnost v poslušnosti ovc Pastiru Jezusu Kristusu. Prav tako je o vseh svojih učencih svojega časa govoril kot o "mali čredi": "Ne boj se, mala čreda, saj vam vaš Oče želi dati svoje Kraljestvo" (Luka 12,32). Na binkošti 33. leta je bilo Kristusovih učencev le 120 (Apostolska dela 1:15). V nadaljevanju pripovedi Apostolskih del lahko preberemo, da se bo njihovo število povečalo na nekaj tisoč (Apostolska dela 2:41 (3000 duš); Apostolska dela 4:4 (5000)). Kakor koli že, novi kristjani, bodisi v Kristusovem ali v času apostolov, so predstavljali "malo čredo" glede na splošno prebivalstvo izraelskega naroda in nato za vse druge narode tistega časa.
Moramo biti združeni, kot je Jezus Kristus prosil svojega Očeta
"Ne prosim pa te samo za njih, ampak tudi za tiste, ki bodo verovali vame, ko bodo slišali njihove besede. Prosim te, da bi bili vsi eno, kakor si ti, Oče, povezan z menoj in jaz s teboj. Naj bodo tudi oni povezani z nama, da bi svet veroval, da si me ti poslal" (Janez 17:20,21).
- Pasha je model božanskih zahtev za praznovanje spomina na Kristusovo smrt: "Vse to je namreč senca prihodnjih stvari, resničnost pa pripada Kristusu" (Kološanom 2:17). "Postava je le senca prihodnjih dobrih stvari, ne pa tudi sámo njihovo bistvo" (Hebrejcem 10:1) (The Reality of the Law).
- Samo obrezani bi lahko praznovali Pasha: "Vzemimo pa, da med vami prebiva kak tujec, ki bi želel praznovati pasho v čast Jehovu. V tem primeru naj se iz njegove hiše obrežejo vsi moški, šele potem lahko pristopi in jo praznuje, in naj bo kakor domačin. Pashalne žrtve ne sme jesti noben neobrezan moški" (2. Mojzesova 12:48).
- kristjani niso več zavezani obrezovanje: "Kristus je namreč konec Postave" (Rimljanom 10:4). Njegovo obrezovanje postane duhovno: "Obrežite svoje srce in ne bodite več trdovratni" (5. Mojzesova 10:16; Dela 15:19,20,28,29 "Apostolski odlok").
- Duhovno obrezovanje srca pomeni poslušnost Bogu in njegovemu sinu Jezusu Kristusu: "Dejansko je obreza koristna le, če ravnaš po postavi, če pa postavo prestopaš, tvoja obreza postane neobreza. Če torej kdo od neobrezanih ravna po pravičnih zahtevah Postave, se mu bo njegova neobreza štela za obrezo, mar ne? In kdor je po naravi neobrezan, bo z izpolnjevanjem Postave sodil tebe, ki kljub v njej napisanem zakoniku in kljub obrezi prestopaš postavo. Pravi Jud namreč ni tisti, ki je to na zunaj, in prava obreza ni to, kar je zunaj na mesu, temveč je pravi Jud tisti, ki je to znotraj, in njegova obreza je obreza srca z duhom, ne pa z napisanim zakonikom. Takšnega ne hvalijo ljudje, temveč Bog" (Rimljanom 2:25-29) (Osnovno učenje Biblije).
- Duhovna neobrezanje predstavlja neposlušnost Bogu in njegovemu sinu Jezusu Kristusu: "Vi trdovratneži neobrezanega srca in ušes, vedno se upirate svetemu duhu; kakor so se vaši praočetje, se tudi vi. Katerega izmed prerokov vaši praočetje niso preganjali? Da, pobili so tiste, ki so vnaprej oznanili prihod Pravičnega, čigar izdajalci in morilci ste zdaj postali vi, vi, ki ste prejeli Postavo, ki so jo izročili angeli, pa se po njej ne ravnate" (Apostolska dela 7:51-53).
- Duhovno obrezovanje srca je potrebno za sodelujte pri spominu na Kristusovo smrt (kakršnokoli krščansko upanje (nebeško ali zemeljsko)) (Heavenly Resurrection; Earthly Resurrection; The Great Crowd): "Naj se človek najprej sam preišče, ali ustreza, in potem jé kruh in pije iz keliha“ (1 Korinčanom 11:28).
- Christian mora opraviti pregled vesti, preden sodeluje v spomin na Kristusovo smrt. Če meni, da ima pred Bogom čisto vest, da ima "duhovno obrezovanje", potem lahko sodeluje pri spominu na Kristusovo smrt (ne glede na krščansko upanje (nebeško ali zemeljsko)).
- Izrecno priporočilo Kristusa, da simbolično jedo njegovo "meso" in njegovo "kri brez kvas", je povabilo vsem zvestim kristjanom, da jedo "kruh brez kvas", ki predstavljajo njegovo "meso" in pijejo iz rez, ki predstavlja njegovo "kri" (ne glede na krščansko upanje (nebeško ali zemeljsko)): "Jaz sem kruh življenja. Vaši praočetje so v pustinji jedli mano, a so vseeno umrli. To pa je kruh, ki prihaja iz nebes, da bi ga lahko vsakdo jedel in ne bi umrl. Jaz sem živi kruh, ki je prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo živel večno. Kruh pa, ki ga bom jaz dal, je moje meso za življenje sveta." Tedaj so se začeli Judje med seboj prepirati: "Kako nam lahko ta dá jesti svoje meso?" Jezus pa jim je rekel: "Resnično, resnično vam povem: če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi. Kdor se hrani z mojim mesom in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom poslednji dan obudil, kajti moje meso je prava hrana in moja kri prava pijača. Kdor se hrani z mojim mesom in pije mojo kri, ostaja zedinjen z menoj in jaz zedinjen z njim. Enako kakor me je živi Oče poslal in jaz živim zaradi Očeta, tako bo tudi tisti, ki se hrani z menoj, živel zaradi mene. To je kruh, ki je prišel iz nebes. Z njim ni tako kakor takrat, ko so vaši praočetje jedli, pa so vseeno umrli. Kdor se hrani s tem kruhom, bo živel večno" (Janez 6:48-58).
- Zato morajo vsi zvesti kristjani, ne glede na njihovo upanje, nebeško ali zemeljsko, sodelovati v kruhu in vinu spomina na Kristusovo smrt, to je zapoved Jezusa Kristusa: "Jezus pa jim je rekel: "Resnično, resnično vam povem: če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi. (...) Enako kakor me je živi Oče poslal in jaz živim zaradi Očeta, tako bo tudi tisti, ki se hrani z menoj, živel zaradi mene" (Janez 6: 53,57)) (The Memorial of the Death of Jesus Christ (Slideshow); Jesus Christ the Only Path).
- Duhovni neobrezani, tisti, ki ne poslušajo Boga in ne zaupajo Kristusovi žrtvi, niso povabljeni, da bi spominjali Kristusove smrti: "Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da ne bi bil pokončan nihče, ki veruje vanj, ampak bi imel večno življenje. (...) Kdor veruje v Sina, ima večno življenje. Kdor pa Sina ne posluša, življenja ne bo videl, temveč ostaja nad njim Božja jeza" (Janez 3:16,36).
- Spomin na Kristusovo smrt se praznuje le med Kristusovimi zvestimi privrženci: "Zato, bratje moji, kadar se zberete k tej večerji, počakajte drug drugega" (1. Korinčanom 11:33) (In Congregation).
- Če želite sodelovati pri "spominu na Kristusovo smrt" in niste kristjani, morate biti krsteni, iskreno v želji, da se držite Kristusovih zapovedi: "Pojdite torej in mi pridobivajte učence med ljudmi iz vseh narodov. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in svetega duha ter jih učite, naj izpolnjujejo vse, kar sem vam zapovedal. In glejte, jaz bom z vami vse dni do sklenitve stvarnosti“ (Matej 28,19.20).
Kako praznovati spomin na smrt Jezusa Kristusa?
"To delajte meni v spomin"
(Luka 22,19)
Slovesnost ob spominu na smrt Jezusa Kristusa bi morala biti enaka kot svetopisemska pashu, med zvestimi kristjani, kongregacijo ali družino (2. Mojzesova 12:48, Hebrejcem 10: 1, Kološanom 2: 17; Korinčanom 11:33). Po praznovanju Pashe je Jezus Kristus določil vzorec za prihodnje praznovanje spomina na njegovo smrt (Luka 22: 12-18). So v teh bibličnih odlomkih, evangelija:
- Matej 26: 17-35.
- Mark 14: 12-31.
- Luka 22: 7-38.
- Janez 13-13.
Jezus je dal lekcijo ponižnosti umivanje nog učencem (Janez 13: 4–20). Kljub temu tega dogodka ne bi smeli obravnavati kot rituala pred komemoracijo (primerjaj Janez 13:10 in Matej 15: 1-11). Toda zgodba nas opozarja, da je Jezus Kristus »oblekel svoja zunanja oblačila«. Zato moramo biti ustrezno oblečeni (Janez 13: 10a, 12 primerjati z Matejem 22: 11-13). Mimogrede, na mestu usmrtitve Jezusa Kristusa so vojaki vzeli oblačila, ki jih je nosil tisti večer. Poročilo o Janezu 19,23,24 nam pove, da je Jezus Kristus nosil "brezhibno notranjo obleko, tkano z vrha v vsej svoji dolžini". Vojaki se tudi niso upali raztrgati. Jezus Kristus je nosil kakovostna oblačila, skladna s pomembnostjo slovesnosti. Ne da bi v Bibliji določili nenapisana pravila, bomo dobro presojali, kako se oblačiti (Hebrejcem 5:14).
Judas Iscariot je odšel pred slovesnostjo. To dokazuje, da se ta slovesnost praznuje le med zvestimi kristjani (Matej 26: 20-25, Marko 14: 17-21, Janez 13: 21-30, Lukaova zgodba ni vedno kronološka, ampak v "logični red"; Primerjaj Luka 22: 19-23 in Luka 1: 3 "od začetka, da jih zapišemo v logičnem zaporedju"; 1 Korinčanom 11: 28,33)).
Obred komemoracije je opisana z veliko preprostostjo: "Ko so jedli, je Jezus vzel kruh in izrekel blagoslov. Potem je kruh prelomil, ga dal učencem in rekel: »Vzemite, jejte. To predstavlja moje telo.« Vzel je tudi kelih, se zahvalil, jim ga dal in rekel: »Pijte iz njega vsi, kajti to predstavlja mojo ‚kri zaveze‘, ki se bo prelila za mnoge v odpuščanje grehov. Toda povem vam, da odslej gotovo ne bom več pil od tega trtnega sadu, vse do dne, ko ga bom pil z vami novega v kraljestvu svojega Očeta.« In ko so odpeli hvalnice, so odšli na Oljsko goro" (Matej 26: 26-30). Jezus Kristus je razložil razlog za to slovesnost, pomen njegove žrtve, kaj predstavlja nekvaren kruh, simbol njegovega brezgrešnega telesa in skodelico, simbol njegove krvi. Prosil je svoje učence, naj vsako leto spominjajo na njegovo smrt 14. Nisan (judovski koledarski mesec) (Luka 22,19).
Janezov evangelij nas obvešča o Kristusovem nauku po tej slovesnosti, verjetno od Janeza 13:31 do Janeza 16:30. Jezus Kristus je molil k svojemu Očetu, v skladu z Janezom v 17. poglavju. Matej 26:30 nam sporoča: "In ko so odpeli hvalnice, so odšli na Oljsko goro".
Slovesnost
Moramo slediti Kristusovemu vzorcu. Slovesnost mora organizirati ena oseba, starejši, pastor, duhovnik krščanske kongregacije. Če slovesnost poteka v družinskem okolju, jo mora slaviti krščanski vodja družine. Brez moški, bi morala biti krščanka, ki bo organizirala slovesnost, izbrana med ženske zvestimi starejše (Tit 2: 3). V tem primeru bo ženska morala pokriti glavo (1. Korinčanom 11: 2-6).
Kdor organizira slovesnost, se bo v teh okoliščinah odločil za poučevanje na podlagi evangelijske pripovedi, morda z branjem z komentiranjem. Končna molitev, naslovljena na Jehova Boga, bo izrečena. Hvalimo se lahko v čaščenju Jehova Bogu in v čast njegovemu Sinu Jezusu Kristusu.
V zvezi s kruhom, vrsta žita ni omenjena, vendar mora biti narejena brez kvasa (Kako pripraviti "brez kvasa" kruh (video)). Za vino, je nekaterih državah težko dobiti eno. V tem izjemnem primeru bodo voditelji tisti, ki se bodo odločili, kako ga nadomestiti na najbolj ustrezen način na podlagi Biblije (Janez 19:34). Jezus Kristus je pokazal, da se v določenih izjemnih situacijah lahko sprejmejo izjemne odločitve in da se bo Božja milost uporabila v teh okoliščinah (Mt 12,1-8).
Natančno trajanje slovesnosti ni biblijske navedbe. Zato je tisti, ki bo organiziral ta dogodek, ki bo pokazal dobro presojo. Edina pomembna svetopisemska točka v zvezi s časom obreda je naslednja: spomin na smrt Jezusa Kristusa je treba praznovati "med dvema večeroma": po sončnem zahodu 13/14 "Nisan" in pred sončni vzhod. Janez 13: 30 nam sporoča, da je Juda Iškarijot pred slovesnostjo zapustil "Bila je pa noč" (2. Mojzesova 12: 6).
Jehova Bog je postavil ta pashalni zakon: "Pashalna žrtev naj ne ostane čez noč do jutra" (2. Mojzesova 34:25). Zakaj? Smrt pashalne jagnje bi morala potekati "med dvema večerema". Kristusova smrt, Božje Jagnje, je bila razglašena "s sodbo", prav tako "med dvema večeroma", pred jutrom, "preden se petelin poje": "Tedaj si je veliki duhovnik raztrgal vrhnja oblačila in rekel: »To je bogokletje! Kaj nam je še treba prič? Glejte! Zdaj ste slišali bogokletje! Kaj menite?« Odgovorili so: »Zasluži si smrt!« (...) In takoj zatem je zapel petelin. Peter pa se je spomnil tega, kar mu je Jezus rekel: »Še preden bo zapel petelin, me boš trikrat zatajil.« In je šel ven ter se bridko razjokal" (Matej 26: 65-75, Psalmi 94:20 "ko ustvarja težave s pomočjo zakona"; Janez 1: 29-36, Kološanom 2:17, Hebrejcem 10: 1). Bog blagoslovi zveste kristjane celega sveta preko svojega Sina Jezusa Kristusa, amen.
Božja obljuba
Angleščina: http://www.yomelyah.com/439659476
Francoščina: http://www.yomelijah.com/433820451
Španščina: http://www.yomeliah.com/441564813
Portugalščina:
http://www.yomelias.com/435612656
Glavni meni:
Angleščina: http://www.yomelyah.com/435871998
španski: http://www.yomeliah.com/435160491
Portugalski: http://www.yomelias.com/435612345
Francosko: http://www.yomelijah.com/433820120
Compartir esta página